Razvoj koledarja skozi zgodovino

Danes uporabljamo gregorijanski koledar, ki temelji na rimskem koledarju. Ta koledar naj bi izumil Romul, prvi rimski kralj, okoli leta 753 pr. n. št. Zanimivo je, da je bil rimski koledar precej zapleten in lunarni, a je imel 12 mesecev, kot naš današnji koledar. Vendar pa je imelo le 10 mesecev uradna imena, saj je zima bila "mrtev" čas, ko ni bilo vojaških akcij ali vladnih aktivnosti. Zato so imena imeli le meseci od marca do decembra.

Kako so meseci dobili svoja imena

- Marec (Martius) je bil poimenovan po Marsu, rimskem bogu vojne, ker je bil to mesec, ko so se vojaški pohodi začeli ponovno po zimi, ko je bilo vreme primerno za vojne akcije.

- Maj (Maius) in junij (Junius) sta bila poimenovana po dveh pomembnih boginjah: Maii, boginji rasti in rodnosti, in Juni, boginji, ki je skrbela za zakonske zveze in zdravje žensk.

- April (Aprilis) naj bi izviral iz latinske besede aperio, kar pomeni "odpreti". To se nanaša na obdobje, ko se v naravi začnejo odpirati brsti, kar simbolizira nov začetek in prebujanje rastlinja.

Ostali meseci so bili preprosto poimenovani glede na njihov položaj v koledarju. Na začetku so imeli številčna imena: peti mesec je bil Quintilis, šesti mesec Sextilis, sedmi mesec September, osmi mesec Oktober, deveti mesec November in deseti mesec December.

Kasneje sta bila januar in februar dodana na začetek leta, tako da je bilo vseh 12 mesecev uradno poimenovanih. Januar je bil poimenovan po Janusu, rimskem bogu začetkov in prehodov, medtem ko februar izhaja iz latinske besede Februa, ki se nanaša na starodavni festival pomladnega čiščenja in sprave.

Julijanski koledar in spremembe

Ko je Julij Cezar reformiral rimski koledar, je uvedel prestopna leta, da bi usklajeno sledil sončnemu letu. Prestopno leto pomeni, da se vsakih štiri leta doda en dodatni dan (29. februar), da se izravna razlika med koledarskim in astronomskim letom, saj sončno leto traja 365,2425 dni, medtem ko običajno leto traja 365 dni. To je omogočilo natančnejše usklajevanje koledarja z obratom Zemlje okoli Sonca.

Po Cezarjevi smrti je bil mesec Quintilis preimenovan v julij v čast Juliju Cezarju (leta 44 pr. n. št.), medtem ko je bil mesec Sextilis preimenovan v avgust v čast cesarja Augusta (leta 8 pr. n. št.).

Zaradi teh sprememb so imena mesecev prenehala ustrezati njihovim položajem v koledarju (na primer, september, oktober, november in december). Kasnejši cesarji so poskusili poimenovati mesece po sebi, vendar so te spremembe običajno obstale le v času njihove vladavine.

Gregorijanski koledar

Leta 1582 je papež Gregor XIII uvedel reforme v julijanski koledar, saj so bile v njem nekatere napake, ki so povzročale, da koledar ni bil popolnoma usklajen s sončnim letom. Glavni problem julijanskega koledarja je bil, da je pretirano precenil čas, potreben za obhod Zemlje okoli Sonca, saj je upošteval, da traja 365,25 dni, medtem ko dejansko traja 365,2425 dni. Gregorijanski koledar je to popravil, saj je skrajšal trajanje leta na 365,2425 dni. To je omogočilo boljše usklajevanje koledarja z naravnimi cikli in preprostejše prilagoditve znotraj koledarja, kot so prestopna leta.

Poreklo imen mesecev

- Januar: Poimenovan je po Janusu, rimskem bogu vrat in prehodov. Janus je bil upodobljen z dvema obrazoma – eden je gledal v preteklost, drugi v prihodnost, saj simbolizira prehode in spremembe.

- Februar: Ime izhaja iz latinske besede februa, kar pomeni "očistiti". Februar je bil mesec posvečen pomladnemu čiščenju in spravi, zato so v tem mesecu izvajali rituale za očiščenje.

- Marec: Poimenovan je po Marsu, rimskem bogu vojne, ker je bil to mesec, ko so se po zimi začeli vojaški pohodi in aktivnosti, povezane z vojno.

- April: Ime izvira iz latinske besede aperio, kar pomeni "odpreti". To se nanaša na odpiranje pomladnih brstov in začetek pomladnega prebujanja narave.

- Maj: Poimenovan je po boginji Maii, ki je skrbela za rast rastlin. Beseda izhaja tudi iz latinske besede maiores, kar pomeni "starejši", saj so v tem mesecu praznovali starejše ljudi.

- Junij: Poimenovan je po boginji Juni, zaščitnici zakonske zveze in ženskega zdravja, saj je bil mesec, posvečen ljubezni in harmoniji v zakonskih odnosih.

- Julij: Poimenovan je v čast Juliju Cezarju, ki je reformiral rimski koledar in uvedel pomembne spremembe v načinu merjenja let.

- Avgust: Poimenovan je v čast cesarja Augusta, prvega rimskega cesarja, ki je pomembno vplival na stabilnost in širitev rimske države.

- September: Ime izvira iz latinske besede septem, kar pomeni "sedem", saj je bil september sedmi mesec v začetnem rimskem koledarju, preden sta bila dodana januar in februar.

- Oktober: Iz latinske besede octo, kar pomeni "osem". Oktober je bil osmi mesec v začetnem rimskem koledarju.

- November: Ime izhaja iz latinske besede novem, kar pomeni "devet", saj je bil november deveti mesec v začetnem koledarju.

- December: Iz latinske besede decem, kar pomeni "deset", saj je bil december deseti mesec v prvotnem rimskem koledarju.