Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper

Luka Koper je del kritične infrastrukture, ki je posebnega pomena za državo in širšo okolico. Je delniška družba v večinski lasti države in zavezana javnemu naročanju. Vendar predsednica uprave Nevenka Kržan meni, da ni nujno, da so javni razpisi, ki so namenjeni krepitvi varnosti in odpornosti, na vpogled celotni javnosti. Zato je dala pobudo, da se za določene nabave uporabi ali določi nova regulativa.

Kržanova je ob tem omenila primer, "da so vsi novinarji v Sloveniji vedeli, kakšne drone in koliko smo jih kupili", kar po njenem mnenju ni ravno primerno, saj je Luka Koper "pomembna ne samo za Slovenijo, ampak tudi za nemoteno oskrbo in neprekinjeno poslovanje tudi številnih subjektov v naši okolici in seveda s tem tudi potencialna tarča".

Vendar se v direktoratu za javno naročanje na ministrstvu za javno upravo s Kržanovo ne strinjajo. Kot poudarjajo, mora biti oddaja javnih naročil v prvi vrsti transparentna, ker zagotavlja preglednost porabe javnih sredstev, omogoča konkurenčnost in učinkovitost v sistemu javnega naročanja. Poleg tega zakonodaja že omogoča zaščito določenih občutljivih informacij.

35. člen zakona o javnem naročanju omogoča, da naročnik določi zahteve za gospodarske subjekte, katerih namen je varovanje zaupnosti informacij, ki jih naročnik da na voljo med postopkom javnega naročila. 90. člen istega zakona pa dopušča možnost omejitve dostopa do dokumentacije, ko gre za varovanje javnega interesa. Subjekti kritične infrastrukture tako lahko že danes zaščitijo občutljive podatke, brez da bi se odpovedali transparentnosti in konkurenčnosti pri javnih naročilih, so prepričani na ministrstvu.

Tudi na področju nabav obrambe in varnosti velja poseben režim, ki ga določa zakon o javnem naročanju. Večina teh javnih naročil se kljub občutljivosti izvaja preko transparentnih javnih objav. Ko gre za bistvene varnostne interese države, so dovoljene izjeme, o katerih odloča medresorska komisija.

Kot so še poudarili na ministrstvu, obstoječi pravni okvir že omogoča ravnotežje med varnostjo in transparentnostjo. Ključno je, da se izjeme uporabljajo premišljeno in skladno z načelom sorazmernosti, pa tudi, da ne uvajajo sistemskih izključitev, ki bi lahko imele negativne posledice za preglednost in integriteto javnega naročanja. Takšen pravni okvir je sprejet na podlagi evropskih javnonaročniških direktiv, ki uvajajo podobno ureditev za vse članice EU in določanje dodatnih izjem ni dopustno, so še navedli na ministrstvu.