Malosso je obiskovalcem predstavljal tako imenovani Beriški pomorski amfiteater (Anfiteatro Marittimo Berico oziroma Berico Maritime Amphitheatre) kot edinstveno arheološko najdišče. Trdil je celo, da gre za enega najstarejših in največjih amfiteatrov na svetu, za vodene oglede pa je obiskovalcem zaračunaval do 40 evrov na osebo.

Izmišljena zgodovina

Zgodba, s katero je privabljal turiste, je bila polna zgodovinskih osebnosti, vendar brez kakršne koli podlage v dejstvih. Po njegovih navedbah naj bi bil amfiteater zgrajen leta 393 našega štetja, obiskala pa naj bi ga Julij Cezar in Kleopatra po vrnitvi iz Egipta. Trditev je kronološko nemogoča, saj je Cezar umrl leta 44 pred našim štetjem, skoraj štiri stoletja pred domnevno gradnjo objekta.

Kompleks je povezoval tudi z Julijo Capulet, junakinjo Shakespearove tragedije Romeo in Julija, čeprav je ta zgodovinsko in literarno povezana z Verono, ne z Vicenzo.

Sodobna gradnja, preoblečena v antično najdbo

Preiskava je pokazala, da domnevni rimski amfiteater ni arheološko najdišče, temveč sodobna gradnja.

Po ugotovitvah preiskovalcev so strokovnjaki odkrili betonske stebre, mavčne kipe, konstrukcije iz steklenih vlaken in papirne kaše ter druge sodobne materiale, umetno obdelane tako, da so ustvarjali videz antičnega objekta. Celoten kompleks je obsegal približno 5.000 kvadratnih metrov.

Preiskovalci so ugotovili tudi, da so pred gradnjo preoblikovali del hriba, da bi ustvarili prostor za objekt. Zgodovinski satelitski posnetki naj bi potrdili, da na tem območju prej ni bilo nobene stavbe, ki bi jo bilo mogoče povezati z antičnim amfiteatrom.

Uvrstili so ga celo v turistične promocijske materiale

Posebej presenetljivo je, da je domnevni amfiteater nekaj časa užival določeno verodostojnost tudi na institucionalni ravni. Kompleks je bil namreč vključen v lokalna turistična promocijska gradiva in informativne materiale za obiskovalce, še preden so se pojavili dvomi o njegovi pristnosti.

Po številnih prijavah so leta 2016 posredovali karabinjerji iz enote za varstvo kulturne dediščine skupaj s pristojnim konservatorskim uradom. Po opravljenih preverjanjih so območje zasegli, strokovnjaki pa dokončno izključili antični izvor objekta.

Obsojen, občina zahteva odškodnino

Med sodnim postopkom je Malosso večkrat spremenil svojo razlago. Sprva je vztrajal, da gre za pristno arheološko odkritje, pozneje pa je trdil, da je objekt rekonstrukcija izgubljenega antičnega gledališča. Oblasti in strokovnjaki te razlage niso sprejeli, saj niso našli nobenih dokazov o obstoju starejšega arheološkega najdišča.

Obramba je zatrjevala, da ni imel namena zavajati javnosti, vendar je sodišče presodilo, da je odgovoren za črno gradnjo in ponarejanje umetniških del.

Poleg zaporne kazni občina Arcugnano od njega zahteva še približno 560.000 evrov odškodnine. Primer bi se lahko končal tudi z odstranitvijo celotnega kompleksa in sanacijo območja.