Tožba se nanaša na odločitev Sveta EU iz lanskega leta, s katero je bil skoraj ves prihodek od obresti na zamrznjeno rusko premoženje – ocenjen na 3 do 5 milijard evrov letno – preusmerjen v Evropski instrument za mir (EPF), glavni mehanizem Unije za financiranje vojaške pomoči.

Budimpešta v tožbi zahteva razveljavitev odločitve in povrnitev stroškov, saj trdi, da je bila njena pravica veta prezrta, ker ni "država članica, ki prispeva" v okviru EPF-ja.

Odločitev, sprejeta februarja, določa, da Ukrajina prejme 99,7 odstotka obresti od zamrznjenih ruskih sredstev. Zahodne države so po začetku ruske invazije blokirale približno 300 milijard dolarjev ruskega premoženja, od česar se dve tretjini nahajata v EU. Medtem je financiranje Ukrajine mogoče tudi preko novega instrumenta z imenom Ukraine Facility, je poročal Euronews.

Madžarska je že prej poskušala izpodbijati odločitve o vojaški pomoči Kijevu; junija je vložila tožbo zaradi enega prejšnjega paketa pomoči, ta primer pa je še vedno v postopku.

EU in države članice so Ukrajini od začetka vojne zagotovile skoraj 186 milijard dolarjev pomoči, vključno z 12,8 milijarde evrov preko EPF-a. Novica prihaja v času, ko so se odnosi med Budimpešto in Kijevom še dodatno zaostrili po ukrajinskih napadih z droni na ruski naftovod Družba, ki oskrbuje tudi Madžarsko in Slovaško, poroča Jutarnji list.