Sedem let ste bili podžupanja Pirana, dva mandata ste poslanka, obenem tudi podpredsednica Državnega zbora in sedaj tudi vodja poslanske skupine Socialnih demokratov. Istočasno ste občinska svetnica. Dve ravni delovanja v Piranu in Ljubljani hkrati. Kako usklajujete vse to? 

Usklajevanje vseh teh vlog je zahtevno, a zame logično nadaljevanje istega dela. Lokalna in državna raven nista ločena svetova, temveč se ves čas prepletata. Odločitev, ki jo sprejmemo v Ljubljani, ima zelo konkretne posledice v Piranu, in obratno. Lokalne težave so pogosto posledica sistemskih rešitev ali njihove odsotnosti. 

Prav zato mi je pomembno, da ostajam vpeta v lokalno okolje, da ohranjam neposreden stik z našimi ljudmi in realnimi težavami, s katerimi se vsakodnevno soočajo. Od stanovanjske problematike, do slabe cestne in železniške javne infrastrukture do visokih življenjskih stroškov. Na vsa ta vprašanja sem tekom mandata tudi opozarjala Vlado RS in apelirala k hitrim in učinkovitim rešitvam.

Veliko temelji na dobri organizaciji, še več pa na jasnem vrednostnem kompasu. Ne opravljam funkcij zaradi funkcij samih, temveč zato, ker verjamem, da lahko na teh položajih kaj premaknem. Ko imaš pred očmi ljudi, za katere delaš, utrujenost ni izgovor, temveč opozorilo, da moraš znati postaviti prioritete in ostati zvest sebi.

Kako v tem kontekstu ocenjujete trenutno politično dogajanje?

Smo tik pred parlamentarnimi in potem še lokalnimi volitvami. Vsiljeno nam je zmotno prepričanje, da gre pri parlamentarnih volitvah za ključno odločitev za ali proti Janši. Temu prepričanju močno nasprotujem, saj v takih okoliščinah volivci ne morejo racionalno presojati o različnih programskih načelih, ki jih zastopajo stranke. Zavedeni so lahko tudi ob presojanju o posamičnih dogodkih, ki se zgodijo v družbi. V takem vzdušju preide v ospredje politični populizem, preigravanja, osebna preračunavanja ter obračunavanja. 

Že, a kako bi torej opisali nedavni poskus poveličevanja nacizma v vaši domači občini? Ta vikend je podoben incident bil tudi v Kopru. Menite, da delu politike takšni ekscesi morda celo pridejo prav? 

Seveda marsikomu pride prav ustvarjanje načrtnih kriznih situacij in napetosti med državljani. V naslednjih tednih bo precej poskusov vznemirjanja in prikazovanja nesposobnosti odločanja sedanje vlade. In prav zato poudarjam sposobnost racionalne presoje pri državljanih, ki naj ne podležejo besednim puhlicam, kaj šele sovražnemu govoru. Posvetijo naj se vsebini, poslušajo naj tiste, ki jim imajo kaj tehtnega za povedati.

Katere vsebine, ki ste jih odpirali v državnem zboru, morda niso bile najbolj medijsko izpostavljene, a menite, da so za ljudi ključne in vredne razmisleka?

V tem mandatu sem vložila približno 180 poslanskih vprašanj in pobud, pri čemer se veliko mojega dela ni odvijalo v soju žarometov, a je neposredno posegalo v življenja ljudi. Ukvarjala sem se s človekovimi pravicami, dostopom do pravnega varstva, delovanjem državnih institucij, socialno varnostjo otrok, starejših in drugih ranljivih skupin ter z vprašanji zdravstva in dostopnosti javnih storitev.

Velik del mojega poslanskega dela je imel izrazito nadzorni značaj – opozarjanje na sistemske nepravilnosti, neodzivnost institucij in primere, ko država ni delovala v korist ljudi. To niso teme za hitre politične točke, so pa ključne za delovanje pravne države. Prav na teh manj vidnih področjih se pokaže, ali politika res razume svojo vlogo in ali zna postaviti človekovo dostojanstvo pred administrativno logiko sistema.

Katere bolj neposredne, jasno prepoznavne odločitve in zakonske rešitve iz tega mandata  pa bi izpostavili?

Ponosna sem, da sem prvopodpisana pod Zakon o Skladu Republike Slovenije za redke bolezni, ker gre za zakon, ki ni nastal v kabinetih, ampak iz konkretnih stisk ljudi. V času priprave zakona sem se srečevala s starši otrok z redkimi boleznimi, z bolniki in z zdravniki, ki so mi zelo jasno pokazali, kaj pomeni, ko je zdravljenje odvisno od administracije, dobrodelnih akcij ali čakanja. To niso abstraktne zgodbe, to so družine, ki živijo z negotovostjo vsak dan. Zato verjamem v močno, dostopno in solidarno javno zdravstvo, ki mora biti sposobno pomagati tudi takrat, ko gre za redke, zahtevne in drage oblike zdravljenja. Zdravje ne sme biti privilegij, ampak pravica, in država mora imeti pogum, da to pravico tudi sistemsko zagotovi.

Pomemben dosežek je tudi strožji Zakon o zaščiti živali, kjer sem jasno in brez zadržkov, tako v razpravah kot v odzivih na konkretne primere zanemarjanja ali nasilja nad živalmi, dosledno zagovarjala stališče, da je odnos do živali ogledalo družbene zrelosti in odgovornosti države. V javnosti sem večkrat opozorila na neučinkovitost nadzora, pomanjkljivo ukrepanje pristojnih institucij in odsotnost sistemskih rešitev in prav zato je bilo nujno zakon okrepiti. 

Izpostavim lahko tudi Zakon o eksplozivnih in pirotehničnih sredstvih, ki smo ga v proces vložili poslanke in poslanci Socialnih demokratov, ki si želimo popolne prepovedi uporabe pirotehnike za fizične osebe.

Med pomembnimi političnimi odločitvami pa izpostavljam tudi priznanje Palestine, kot jasno in načelno dejanje zavezanosti mednarodnemu pravu, miru in človekovemu dostojanstvu. Pri takšnih vprašanjih sem pogosto neposredna in osebno zaznamovana, ker verjamem, da politika ne sme biti tiha takrat, ko gre za temeljne vrednote. Prav ta neposrednost pa je, mislim, tudi razlog, da so moja stališča prepoznavna širše.

Tik pred začetkom kampanje smo, ste pa prej povedala, da se še vedno ukvarjate tudi z aktualnimi vsebinami? 

Vselej sem znala prisluhniti občankam in občanom ter tako bila njihov glas v Ljubljani. Nemudoma sem ukrepala, ko so me Istrijanke in Istrijani nagovorili zaradi težav in nejasnosti pri obračunavanju uporabnin kmetijskih zemljišč za nazaj. Brez pomislekov sem vložila poslansko vprašanje in pozvala pristojno ministrico k razjasnitvi okoliščin.  Pri uvajanju novih pravil je prav, da je komunikacija pravno predvidljiva in dostojna do državljanov. V naslednjih tednih bomo na to vsebino organizirali omizje v naši občini.

Na podoben način se bomo lotili pojasnjevanja težav z implementacijo zakona o gostinstvu. Zato bomo v sodelovanju z MGTŠ, direktoratom za turizem, Združenjem sobodajalcev v KS Portorož organizirali strokovni posvet. Kot soorganizatorka in moderatroka želim sobodajalcem pomagati pridobiti ustrezne odgovore pri nejasnostih, ki izhajajo iz novega zakona.