Odgovore na vprašanje, kako plastika in mikroplastika spreminjata morje, so novinarji HRT poiskali v Centru za raziskovanje morja v Rovinju.

"Jadran je nedvomno biser Evrope in Mediterana, vendar to ni le modra površina, ki jo vidimo kot lepo in čisto. Obstaja še druga zgodba, in to je tisto, kar se dogaja v njegovem notranjem svetu," je povedala predstojnica Centra za raziskovanje morja Inštituta Ruder Bošković, dr. Mirta Smodlaka Tanković.

Pokazala je vzorec, vzet eno miljo od obale Rovinja: "To je vse mikroplastika. Gre za delce manjše od pol centimetra. Povprečje v Jadranu je 250.000 delcev na kvadratni kilometer, naša raziskovanja pa kažejo, da lahko ta številka doseže tudi do 600.000," je poudarila.

Mikroplastika vstopa v morske organizme in posredno tudi v človeka. "Težko jo lahko označimo za 'tihega ubijalca', dokler nimamo dokazov," je dodala. Mikroplastika v morje prihaja z odpadnimi vodami, dežjem in odpadki s ladij.

"Jadran ne more absorbirati vsega tega pritiska. Onesnaženje iz industrije, kmetijstva in gradbenih del na obali pušča posledice v ekosistemu. Naš delež pri onesnaževanju Jadrana ima že danes vidne posledice, ki niso v našo korist," je opozoril dr. Martin Pfannkuchen, vodja Laboratorija za evolucijsko ekologijo IRB-ja.

Smodlaka Tanković je poudarila, da "moramo začeti pri sebi – z majhnimi koraki ustvarjati manj plastike in graditi sisteme na kopnem, ki bodo preprečili vstop plastike in mikroplastike v morje."

Pokazala je tudi primer mikroplastike iz oblačil in opozorila: "Izračunano je, da pri vsakem pranju v morskem ekosistemu konča med 1800 in 2000 vlaken."