Prvi primer. 16. novembra je bila sredi Mostarja v Bosni in Hercegovini na ulici umorjena 32-letna Aldina Jahić. Umrla je pod streli, ki jih je izstrelil njen bivši partner Anis Kalajdžić. Žrtev je dlje časa pred tem prejemala grožnje, a jih ni prijavila. Drugi primer. Po tednu dni iskanja so v Sloveniji našli posmrtne ostanke avstrijske vplivnice Stefanie. Ugotovitve po obdukciji so pokazale, da je bila vzrok smrti 31-letnice iz Gradca uporaba izjemne sile na vratu žrtve, odkrili so tudi nekatere poškodbe na glavi. Umor je priznal njen nekdanji partner, državljan Slovenije, ki je truplo žrtve odnesel iz stanovanja v Gradcu, ga prepeljal čez mejo in v kovčku zakopal v gozdu v okolici Majšperka.

Tretji primer. V začetku decembra je 40-letnik, pripadnik romske skupnosti, s strelnim orožjem umoril nosečo svakinjo, ustrelil in ranil pa tudi njeno sestro, sicer svojo partnerico. Četrti primer. 14. decembra je bila ubita še ena ženska – 39-letnico je ustrelil njen 43-letni soprog, ki je nato sodil še sebi. Žrtev je bila mati štirih otrok, trije od njih so mladoletni. To je že 19. letošnji femicid pri naših južnih sosedih. V Sloveniji zaradi femicida letno umre 5–7 žensk.

Gre za štiri nedvomno srhljive primere eskalacije nasilja nad ženskami, ki pa se običajno začne mnogo prej. Podatki kažejo, da je v lanskem letu po svetu umrlo 83.000 žensk in deklet, več kot polovica pod roko svojega partnerja ali družinskega člana. Samo na območju slovenske Istre je pri koprski enoti Društva za nenasilno komunikacijo letos (do konca oktobra) pomoč poiskalo okoli 200 žensk, žrtev nasilja.

"Femicid ni posamičen dogodek, ki se zgodi v afektu"

Pri femicidu ne gre za posamičen dogodek, ki se zgodi v afektu, je uvodoma jasna psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch. "Ob vsakem femicidu se zgrozim in razmišljam, kje smo ponovno zatajili, da nismo opazili in prestregli dolgotrajnega vzorca nasilja. Femicid namreč ni "posamičen dogodek", ki se zgodi v afektu, ampak del postopnega, večfaznega izražanja nasilja in premoči nad konkretno žensko. Femicid je opozorilo, da kot družba premalo prepoznamo, osmislimo in ukrepamo proti sistemskemu, "gender based nasilju", nasilju nad ženskami," odgovarja. In dodaja: "Potem pa so tukaj še mediji, ki s svojimi odzivi pogosto nagovarjajo posnemovalce, namesto da bi opozarjali na resnost nasilja nad ženskim spolom."

Katja Knez Steinbuch

Na vprašanje, kaj jo je v teh primerih – bodisi glede odziva javnosti bodisi glede novinarskega poročanja – kot nekoga, ki dobro pozna problematiko in nenazadnje dela z žrtvami nasilja, najbolj zmotilo, Knez Steinbuch odgovarja: "Ko se takšni primeri pojavijo v medijih, so članki prepogosto senzacionalistični, s premalo ozaveščanja in opozarjanja morebitnih žrtev. Včasih namesto tega v medijih preberemo veliko o tem, kako odvetniki zagovarjajo storilce in s tem ustvarjajo vtis nedolžnega skesanca, ki je zločin skoraj zagrešil zgolj v navalu občutkov, celo iz pretirane ljubezni, kot da gre za zločine iz strasti."

Spomnimo – tudi poročanje o primeru smrti avstrijske vplivnice Stefanie je sledilo temu trendu. Odvetnica Astrid Wagner je v medijih pojasnjevala svojo stranko – osumljenca, ki je kaznivo dejanje priznal – da se počuti izjemno krivega, saj je imel Stefanie izjemno rad. Njenih izjav več ne bomo izpostavljali in poudarjali, prav zato, ker ne želimo, da se ponovno reproducirajo tovrstne izjave v "korist" storilca.

Takšni članki opravičujejo nasilje

"Ko se članki tako fokusirajo na obžalovanje storilca, s tem spregledajo žrtve in jim kradejo dostojanstvo, opravičujejo pa nasilje. Taki članki ne povedo na primer, da storilec obžaluje dogodek zgolj zato, ker bo zanj on sam prejel posledice, ne pa zato, ker bi se zavedal, da je nasilna oseba, ali kakorkoli prevzemal odgovornost," poudarja Knez Steinbuch.

Kot navaja, se v novinarstvu ne bi smelo dogajati, da medijsko poročanje "napačno trivializira nasilje kot "prepire v zakonu", "visoko konfliktne odnose", "navale strasti", "čustvene krize", "trenutek neprištevnosti" ipd., saj s tem zamolčimo, da gre za nasilje na podlagi spola in da femicid ni naključje, ampak skrajna oblika zlorabe moči, ki se v odnosih praviloma postopno stopnjuje".

"Ob medijih lahko sicer čutimo olajšanje, da se o tragediji govori — a tudi jezo, odtujenost in žalost, saj širših dejavnikov pogosto ne omenjajo. Pri tem imam v mislih več izhodišč: patriarhalne norme, odnos moči, institucionalne neodzivnosti, sodne napake. Ti dejavniki ostajajo kdaj premalo izpostavljeni," še dodaja.

Zakaj je femicid ločen od ostalih umorov?

Femicid je z razlogom kategorično ločen od ostalih umorov. "Femicid ločujemo od ostalih kategorij, ker dejansko gre za posebno specifiko, umor zaradi spola, torej zaradi tega, da je žrtev ženska. Gre za kaznivo dejanje, ki je manifestacija neenakosti, patriarhalnih odnosov moči in mizoginije. Vse to pa se postopoma pojavlja že za časa življenja v partnerskih odnosih, kjer lahko prepoznavamo enako nasilje nad ženskami," pojasnjuje.

In poudarja, da je v današnji družbi treba o tem še posebej govoriti: "O tem je dandanes nujno govoriti zato, ker imamo še vedno ogromno zagovornikov patriarhata ali pa celo spodbujanja še večjih ekstremov, kot je na primer Andrew Tate."

Kako patriarhat spodbuja nasilje nad ženskami

Patriarhat je družbeni sistem, v katerem imajo moški kot skupina večino moči in privilegijev – v politiki, gospodarstvu, družini in kulturi – medtem ko so ženske in druge spolne identitete sistemsko v podrejenem položaju. Gre za družbeni sistem, kjer prevladuje moška oblast in moške norme.

Kaj je torej tisto, kar poganja patriarhatu naklonjena stališča in nasilna vedenja? Kot pojasnjuje Knez Steinbuch, gre pogosto za kulturo, religijo ali ideologijo – "skupek socioloških razlogov, ki zaradi vzdrževanja tradicije in globinskih prepričanj le-te ohranja".

Močan moški in vedno podrejena ženska - ogrodje za nasilne odnose

"Pogosto se tega niti ne zavedamo, kako zelo nas pogojuje okolje, v katerem živimo, pa transgeneracijske pretekle travme, kot tudi zgodovina naše družine. Hkrati pa je v družbi pogosto zaznati stereotipe glede vlog spola in poudarjanje teh vlog dela precejšno škodo na področju predstave odnosov. Če krepimo idejo močnega moškega in večno podrejene ženske, ki se perfektno ujemata ravno zaradi svojih različnih vlog, pravzaprav delamo ogrodje za nasilne odnose, pa četudi nehote. Četudi razlike med spoloma obstajajo, pa tovrstni stereotipi lahko utrjujejo žrtve v ponižni, nemočni in v usodo predani drži," pojasnjuje.

Dejavniki, ki se pogosto pojavljajo v primerih, ki vodijo v femicid, so zgodovina partnerskega nasilja (psihično, fizično, spolno, ekonomsko), nadzor nad partnerko, njenimi stiki in svobodo, zalezovanje, izolacija, odvisnost, grožnje, prepoved približevanja, ignoriranje opozoril, institucionalna neodzivnost ter družbeni in kulturni vzorci, ki normalizirajo nasilje in utišajo žrtve, še dodaja.

Nadaljevanje v članku, ki bo objavljen jutri.