ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Pet tipov kupcev

Ipsos je v raziskavi med potrošniki iz 23 držav glede na njihove nakupovalne navade določil pet skupin. Pri tem so upoštevali predvsem, kako pomembne so jim cene in popusti ter koliko se držijo vnaprej načrtovanih nakupov.

Največ, 25 odstotkov, je bilo lovcev na ugodne ponudbe. Ti radi iščejo akcije, vendar niso strogo omejeni s proračunom in se pogosteje odločajo tudi za nenačrtovane nakupe. Ker si lahko privoščijo večje količine, radi kupujejo na zalogo, spletno nakupovanje pa jih zanima manj.

Sledijo cenovno usmerjeni kupci, ki so predstavljali 23 odstotkov vprašanih. Običajno imajo določen proračun, pripravijo nakupovalni seznam in primerjajo ponudbo. Za nižjo ceno so pripravljeni obiskati tudi drugo trgovino.

Nekateri prisegajo na znamke, drugi vse skrbno načrtujejo

Med ljubitelje blagovnih znamk je sodilo 19 odstotkov sodelujočih. Za priljubljeno znamko so pripravljeni plačati več, tudi če imajo na voljo cenejšo alternativo. Pomembno jim je udobje pri nakupovanju, bolj kot na druge skupine pa nanje vpliva tudi osebje v trgovini.

Odgovorni načrtovalci, ki jih je bilo 17 odstotkov, prav tako pazijo na proračun in primerjajo cene. Med vsemi skupinami se najpogosteje odločajo za spletne nakupe, svoje navade pa so pogosteje spreminjali tudi v smeri bolj trajnostnega nakupovanja.

Najmanjšo skupino, 16 odstotkov, so predstavljali impulzivni kupci. Hitreje jih pritegnejo novi izdelki, pogosteje dajo prednost okusu pred bolj zdravo izbiro in so pripravljeni plačati več, če s tem prihranijo čas. Prav tako so pripravljeni odšteti več za izdelke znanih blagovnih znamk.

Nakupovalne navade presegajo državne meje

Ipsosova raziskava je pokazala, da načina nakupovanja ne določa nujno država, v kateri živimo. Podobne vzorce vedenja so namreč zaznali pri potrošnikih iz različnih držav, čeprav se te med seboj razlikujejo po geografskih in gospodarskih značilnostih.

Pri razvrščanju kupcev so se kot pomembnejši pokazali odnos do cen, popustov in iskanja ugodnih ponudb ter to, kako dosledno se posameznik drži načrtovanega nakupa.

Zakaj v vozičku pogosto pristane več, kot smo načrtovali?

Tudi nakupovalni seznam ni vedno zagotovilo, da bomo iz trgovine odšli samo z načrtovanimi izdelki. Strokovnjaki, ki jih navaja Real Simple, pojasnjujejo, da lahko na naše odločitve vpliva tudi telesno in čustveno stanje med nakupovanjem.

Pomemben dejavnik je lakota. Če se po nakupih odpravimo s praznim želodcem, se bolj osredotočamo na takojšnjo potešitev lakote, zato nas hrana hitreje pritegne in lažje posežemo po izdelkih, ki jih ni na seznamu.

Vlogo ima lahko tudi občutek pomanjkanja. Izkušnje s praznimi policami med pandemijo covida-19 ali pretekla negotovost glede dostopa do hrane lahko pri nekaterih spodbudijo željo po ustvarjanju zalog oziroma prepričanje, da je bolje kupiti več, dokler je izdelek na voljo.

Popusti nas lahko hitro premamijo

Na naše odločitve močno vplivajo tudi akcije in znižanja. Ko ob znižani ceni vidimo še višjo prvotno ceno, imamo lahko občutek, da smo naleteli na dobro priložnost. Zato lažje posežemo po izdelku ali kupimo večjo količino, čeprav tega sprva nismo načrtovali.

Na spontanost pri nakupovanju lahko vpliva celo kofein. Raziskava, ki jo navaja Real Simple, je pokazala, da so ljudje po zaužitju kofeinske pijače nakupovali bolj impulzivno kot tisti, ki so pili napitke brez kofeina. Kofein namreč poveča budnost in energijo, zaradi česar so lahko nenačrtovani nakupi privlačnejši.

Tudi počutje vpliva na vsebino vozička

Kadar smo pod stresom, utrujeni, preobremenjeni ali žalostni, lahko pogosteje posežemo po izdelkih, ki jih nismo nameravali kupiti. Sladkarije, prigrizki in druge stvari, ki jih povezujemo z ugodjem, nam lahko v takšnem trenutku predstavljajo hitro nagrado.

Občutek zadovoljstva lahko sproži že pričakovanje, da bomo kupljeno hrano pozneje pojedli. Nakup je povezan z dopaminskim odzivom, zaradi katerega se nam lahko odločitev v tistem trenutku zdi privlačnejša. Ob tem lahko pomisleki glede porabe denarja ali možnosti, da bo del hrane ostal neporabljen, stopijo v ozadje.

Pred nakupom preverite, kaj že imate doma

Do nepotrebnih nakupov lahko pride tudi preprosto zato, ker pred odhodom v trgovino ne preverimo hladilnika in shrambe. Tako se lahko hitro zgodi, da kupimo živila, ki jih imamo doma že dovolj.

Strokovnjaki zato priporočajo, da najprej pregledamo zaloge in šele nato pripravimo nakupovalni seznam. Med nakupovanjem pa se je koristno za trenutek ustaviti, preden v voziček dodamo nekaj, česar na seznamu ni.

Ta kratek premislek nam lahko pomaga preprečiti impulziven nakup in presoditi, ali izdelek zares potrebujemo ali nas je pritegnil zaradi popusta, lakote ali trenutne želje, piše Real Simple.