Nemški kancler Friedrich Merz je v svoji prvi vladni izjavi poudaril potrebo po večji učinkovitosti in angažiranosti delavcev. "V tej državi moramo več, in predvsem bolj učinkovito delati," je dejal. Njegove izjave so sprožile razpravo med političnimi strankami in sindikati.

Glavni tajnik CDU, Carsten Linnemann, je podprl Merzove izjave in pozval državljane k večji angažiranosti, saj blaginja države temelji na produktivnosti. Opozoril je, da koncept ravnotežja med delom in življenjem ne sme postati izgovor za zmanjševanje delovne angažiranosti. Merz je v Bundestagu poudaril, da štiridnevni delovni teden ne bo zadosten za ohranitev blaginje države.

Ukinitev osemurnega delavnika?

Po koalicijski pogodbi med CDU/CSU in SPD bi bilo treba sedanji osemurni delovnik nadomestiti z uvedbo največjega tedenskega delovnega časa. Linnemann meni, da bi takšna fleksibilizacija koristila družinam z otroki in tistim, ki skrbijo za družinske člane.

Vendar so izjave kanclerja naletele na kritike, zlasti s strani sindikatov in Leve stranke, ki opozarjajo, da bi takšne spremembe lahko povečale obremenitev zaposlenih, zlasti žensk, ki pogosto delajo s krajšim delovnim časom zaradi pomanjkanja ponudbe za varstvo otrok.

V Nemčiji delajo manj kot v drugih državah

Trenutno je delovni čas v Nemčiji omejen na osem ur dnevno. V izjemnih primerih je mogoče podaljšanje do največ desetih ur, na primer če se to pozneje kompenzira. Za tedenski delovni čas velja zgornja meja 48 ur – tudi tu pa obstajajo izjeme.

Po podatkih Zveznega statističnega urada je povprečni tedenski delovni čas v Nemčiji leta 2023 znašal 34,4 ure, kar je pod povprečjem EU, ki znaša 36,9 ure. Polno zaposleni so delali povprečno 40,2 ure na teden, medtem ko so zaposleni s krajšim delovnim časom delali povprečno 20,8 ure na teden.

Analiza Inštituta za nemško gospodarstvo, ki je blizu delodajalcem, kaže, da nemški zaposleni delajo manj ur v primerjavi z drugimi gospodarsko močnimi državami. Vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da so takšne primerjave le delno relevantne zaradi različnih stopenj dela s krajšim delovnim časom in drugih dejavnikov.

Stališče socialdemokratov

Socialdemokrati (SPD) podpirajo fleksibilizacijo tedenskega delovnega časa, vendar nekateri v stranki menijo, da so izjave Linnemanna pretirane. Namestnica predsednika SPD v Bundestagu, Dagmar Schmidt, je poudarila potrebo po večji vključitvi tistih z visokimi dohodki v prispevanje k splošnemu dobremu, tako skozi davke kot socialna zavarovanja.

Poleg tega meni, da je potrebna večja družbena solidarnost na področju zdravstva in nege ter pravičnejša razporeditev neplačanega dela nege med moškimi in ženskami.

Lars Klingbeil, strankarski kolega in zvezni minister za finance, poudarja, da je treba razbremeniti ljudi, ki trdo delajo in imajo nizke ter srednje dohodke.

Klingbeil je tudi proti zniževanju davkov za najbogatejše: "Menim, da je napačno, da so ljudje, kot sem jaz, bolj razbremenjeni kot blagajničarka v supermarketu. Ljudje, ki zaslužijo kot jaz, ne potrebujejo razbremenitve s strani države."

Načrti za gospodarsko rast

Klingbeilov glavni cilj pri sestavljanju proračuna za tekoče in naslednje leto je, da "Nemčija znova stopi na pot rasti in da zagotovimo delovna mesta". Napoveduje znižanje cen energije in obljublja stabilne prispevke za socialno zavarovanje za zaposlene in podjetja.

Opozarja, da naraščajoči prispevki za socialna zavarovanja predstavljajo problem – za delavce, ker jim ostane manj denarja, in za podjetja, ker imajo večje stroške dela. Preprečevanje rasti prispevkov v zdravstvenem in sistemu nege z dodatnimi sredstvi iz proračuna ni trajna rešitev. "Potrebujemo strukturne reforme, da bi dolgoročno ohranili stabilnost prispevkov," je dejal.