EU na 20. maj obeležuje evropski dan pomorstva, ki ga je razglasila leta 2008, da bi okrepila zavedanje o pomenu te dejavnosti. V EU se namreč po morju prepelje več kot dve tretjini vsega blaga. V EU ima Slovenija med priplutimi tovornimi ladjami največji delež ladij za prevoz kontejnerjev.
PO ŠTEVILU PRIPLULIH LADIJ SMO ZADNJI: Evropska pristanišča z največ razsutega tovora, a ne v Kopru
Koper
Ob evropskem dnevu pomorstva običajno sicer poteka tudi večdnevno srečanje predstavnikov evropske pomorske skupnosti. Letos bo potekalo med 21. in 23. majem v irskem Corku.
V Sloveniji danes posebnih prireditev medtem ni. Pri nas obeležujemo tudi slovenski dan pomorstva. Ta je 7. marca, v spomin na dan, ko je bila leta 1991 sprejeta resolucija o pomorski usmeritvi Slovenije. Takrat pripravijo tudi slovesnost.
Je pa državni statistični urad ob evropskem dnevu pomorstva pred dnevi objavil posebno statistiko.
Kot so navedli na statističnem uradu, je na ravni EU leta 2023 priplulo v pristanišča 2,2 milijona ladij, kar je bilo za en odstotek več kot leto prej. Po številu priplulih ladij so se na prva tri mesta uvrstile Grčija, Italija in Danska. Slovenija se po številu priplulih ladij uvršča na zadnje mesto med članicami EU. V slovenska pristanišča je predlani priplulo 1760 ladij, v italijanska okoli 454.000 in v hrvaška, ki so bila na četrtem mestu, 283.000.
Med priplulimi tovornimi ladjami so na ravni EU najbolj številčne ladje za prevoz suhega in tekočega razsutega tovora, ladje za prevoz kontejnerjev in specializirane ladje. Med njimi so imele največji, 41-odstotni delež, ladje za tekoči razsuti tovor. Sledile so ladje za prevoz kontejnerjev s 34 odstotki, za suhi razsuti tovor jih je bilo namenjenih 17 odstotkov, za specializirani tovor pa osem odstotkov.
V edinem slovenskem pristanišču v Kopru medtem izmed štirih glavnih vrst priplulih ladij po deležu prevladujejo ladje za prevoz kontejnerjev, ki predstavljajo skoraj dve tretjini (65 odstotkov) ladij.