Rižanski vodovod Koper (RVK) je kar 12 let uporabnici zaračunaval dvojno omrežnino. Napačen obračun je bil, kot so po večkratni reklamaciji pojasnili, posledica presoje, da en vodovodni priključek napaja dve stanovanjski enoti. Stavba pa ima dejansko dva vodovodna priključka v posesti in uporabi dveh uporabnikov – o napaki je februarja 2025 uporabnik drugega priključka obvestil RVK in prosil za poračun preveč plačane omrežnine ter za pravilno obračunavanje, a odgovora naj ne bi dobil. 

Marca je znova zavrnil račun in ponovno RVK obvestil o napaki, tudi tokat brez odziva. Aprila je poslal tretjo reklamacijo, ponovno zavrnil račun in pojasnil, da gre za napako in neupravičeno obračunano dvojno omrežnino. "Če menite, da je dvojna omrežnina za odjemno mesto uporabnice upravičena, sporočite zakonsko podlago za tak obračun," je zapisal, a odgovora naj ne bi prejel. Kot je razbrati iz priložene dokumentacije, so se medtem nadaljevale direktne obremenitve bančnega računa za plačilo storitev RVK.

Direktor Rižanskega vodovoda Koper Martin Pregelj 

RVK prizna napako, poračuna pa zgolj eno leto

Aprila je prejel odgovor, iz katerega je razvidno, da je RVK v letu 2013 opravil popis vseh vodovodnih priključkov in pripadajočih nepremičnin, v tem primeru pa "ni bila jasno razvidna vodooskrba stanovanjskega objekta in prizidane enote". RVK je uskladil podatke in naredil poračun "ene omrežnine". A sledilo je novo presenečenje.

"Skladno z zastaralnim rokom, ki ga določa Obligacijski zakonik v 355. členu, smo poračun naredili za enoletno obdobje, in sicer od dneva prve vložene reklamacije v februarju 2025. Poračun je tako od januarja 2024 do spremembe v marcu 2025 v skupnem znesku 172,73 evra," so zapisali. 

"Pričakoval bi, da odpravi napake, ne pa da išče načine, kako se temu izogniti"

A uporabnik se s takšno razlago zakona ne strinja; meni, da je sklicevanje na zastaranje s strani RVK "zelo nekorektno". Kot je zapisal: "Od javnega podjetja, ki izvaja javno službo, bi pričakovali, da ob ugotovitvi svoje napake v čim večji meri (v tem primeru v celoti) odpravi napake in posledice te napake, ne pa da išče načine, kako se temu izogniti. Zastaranje ni instrument, ki bi se samodejno ali obvezno uporabil, ampak je institut, ki ga lahko dolžnik uporabi, ko se želi izogniti plačilu svojih obveznosti."

Opozarja tudi na nelogičnosti v razlagi enoletnega zastaralnega roka – "v tem primeru ni možno uporabiti enoletnega zastaralnega roka po 355. členu OZ za terjatve za dobavljeno vodo, ker vam mi nismo dobavili vode, ampak gre za terjatev iz naslova neupravičene obogatitve (190. člen), za katero velja splošni zastaralni rok pet let," opozarja. 

Na RVK je že aprila naslovil prošnjo, naj primer še enkrat obravnavajo – na odgovor še čaka, zato napoveduje pravni postopek; kot dodaja, pa bo "o načinu poslovanja" RVK obvestil tudi ustanovitelja tega javnega podjetja.