Po besedah koalicijske vlade desnosredinskih strank naj bi reforma, predstavljena v sredo, zmanjšala odvisnost priseljenskih družin od pomoči, izboljšala integracijo in hkrati poslala jasno sporočilo svetu, da "ni več mogoče priti na Švedsko in živeti od socialnih prejemkov".

Premija za tiste, ki se zaposlijo

Reforma vključuje tri dele: omejitev višine pomoči, premijo za tiste, ki se zaposlijo, ter obveznost aktivnosti za prejemnike socialnih pomoči. Omejitev je zasnovana tako, da najbolj prizadene številčne družine, začenši s četrtim otrokom, poroča Dagens Nyheter.

Kot primer je ministrica Tenje navedla dva starša s petimi otroki, ki "prejemata 46.500 švedskih kron (okoli 4500 evrov) neobdavčeno". Po njenih besedah bi lahko ta starša delala, vendar tega iz različnih razlogov ne počneta.

"Ne splača se jima preiti z nadomestil na zaposlitev, tudi če bi oba začela delati. Z omejitvijo se znesek socialne pomoči zniža na približno 3700 evrov. To pomeni zmanjšanje za približno 800 evrov na mesec," je dejala ministrica.

Če se te vrste starši v letu 2026 zaposlijo, bodo prejeli premijo, ki jim poveča prihodke. Zmanjšanje je posebej usmerjeno v številčna gospodinjstva, kjer se po besedah ministrice "pomoči nalagajo ena na drugo". Za zakonski par z dvema otrokoma se socialna pomoč zmanjša za približno 80 evrov.

Odvisnost priseljencev od pomoči

Po navedbah švedske vlade je cilj reforme obravnava neuspešne integracije in odvisnosti od pomoči, ki se je razširila med številnimi tujci. Reforma naj bi bila tudi "sporočilo drugim migrantom, ki želijo priti na Švedsko, da bi izkoriščali sistem pomoči".

Od 1. julija 2026 bodo morale vse občine zahtevati od prejemnikov pomoči sodelovanje v aktivnostih, denimo v družbeno koristnem delu.

Drugi del reforme določa, da bodo vsi, ki se bodo preselili na Švedsko po 1. januarju 2027, morali pridobiti pravico do socialne varnosti tako, da bodo v državi prebivali pet let ali pa bodo delali vsaj 12 od 24 mesecev z mesečno plačo višjo od 2000 evrov.

Vodja poslanske skupine Švedskih demokratov Linda Lindberg je dejala, da se s tem zavrača dosedanja politika pomoči in uvajajo zahteve do migrantov, ki prihajajo v državo. "Švedska ni več švedski bife za ljudi z vsega sveta," je izjavila Lindbergova iz skrajno desnih Švedskih demokratov, ki sicer niso v vladi, jo pa podpirajo v parlamentu.

Prehodno obdobje do leta 2028

Vlada želi predlog zakona predstaviti v začetku prihodnjega leta, spremembe pa naj bi začele veljati januarja 2027. Predvideno je prehodno obdobje, popolna uveljavitev pa leta 2028, da bi omilili učinke za prizadete. Po ocenah vlade bo reforma vplivala na 145.000 gospodinjstev.

"Ohranjanje tega ukrepa državi ne bo prineslo veliko prihrankov, lahko pa bo za posameznike ali družine pomenilo zelo velike spremembe," je dejal Olof Aslund, profesor nacionalne ekonomije na univerzi v Uppsali. Poudaril je, da bi reforma lahko povečala zaposlenost, a opozoril tudi na negativne posledice.

Ko je Danska leta 2002 zmanjšala pomoč za priseljence, se je sicer povečalo število zaposlenih, vendar je bil učinek zmeren in začasen. So pa nastale posledice, ki jih danska vlada nikakor ni želela, opozarja Aslund.

"Otroci, ki niso krivi za pomanjkanje prizadevanja svojih staršev pri iskanju dela, so bili negativno prizadeti. Med mladimi so se poslabšali šolski rezultati in povečala stopnja kriminala."