Zakon je državni zbor sprejel minuli teden, predlagala pa ga je vlada po napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar.

Zakon med drugim prinaša dodatna pooblastila policiji za ukrepanje na varnostno tveganih območjih. Policija bo lahko uporabila tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje, kadar je ogroženo življenje ljudi ali premoženje oziroma obstaja verjetnost, da bo do ogroženosti prišlo.

Varnostno tvegano območje na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete ipd., določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, enako velja za ukrep nadzora, ki ga odredita s pisno odredbo praviloma največ za tri mesece. Policija to odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča, ki jo lahko potrdi ali razveljavi.

Pisna odredba direktorja policijske uprave ali generalnega direktorja policije bo potrebna tudi za odreditev racije.

Generalni direktor policije Damjan Petrič je v sredinem pogovoru napovedal, da bo prvo varnostno tvegano območje odredil kmalu.

Zakon prinaša možnost policiji, da do ureditve v sistemskem zakonu brez naloga sodišča vstopi v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opravi pregled (ne pa hišne preiskave), če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi takoj zaseže strelno orožje. Če je treba, lahko policisti vstopijo tudi s silo.

Zakon prinaša tudi višje kazni za nasilništvo, poenostavlja začasni zaseg premoženja in izvršbo na denarne socialne prejemke ter določa ukrepe v primeru mladoletnih roditeljev.

Sprejemanje zakona so sicer spremljala opozorila več pravnikov o ustavni vprašljivosti in nesorazmernosti ukrepov. Predsednik vlade Robert Golob je ob robu obiska vlade v Podravju ponovil, da so pri pisanju zakona sledili nasvetom pravnikov in da verjamejo, da ni neustaven, čeprav lahko o tem na koncu presoja le ustavno sodišče.

Pomemben pa je po njegovem mnenju namen zakona, ki je "povečanje varnosti vseh prebivalcev v celi Sloveniji, tudi v Mariboru". Dejal je, da bo sprememba kaznovalne politike vplivala na obnašanje nasilnežev. Izpostavil je zlasti novost, da bosta policija in tožilstvo nekatera kazniva dejanja lahko preganjala po uradni dolžnosti, ne več le na predlog žrtve.

Manj zadovoljni z zakonom so v Sindikatu policistov Slovenije, saj ocenjujejo, da je glavno breme zagotavljanja boljše varnostne situacije znova padlo na policijo, ki bo poleg novih nalog prevzela tudi velik del bagatelnih deliktov s hrbta tožilcev, ker bodo ti po novem obravnavani kot prekrški.

"Kako in s čim bo policija to zmogla in kaj bo to pomenilo za druga dela in naloge za zagotavljanje varnosti v državi, zakon ne določa niti v enem stavku," so opozorili v sindikatu. Opozarjajo na kadrovsko podhranjenost in naraščajočo obremenjenost policistov ter predlagajo, naj Policija pripravi ukrepe za kakovostno izvajanje Šutarjevega zakona, z enakomerno razdelitvijo nalog na vseh ravneh.

Prekvalifikacijo bagatelnih kaznivih dejanj v prekrške je za Radio Slovenija komentirala tudi generalna državna tožilka Katarina Bergant, ki je opozorila, da bodo vsi odprti sodni postopki za ta dejanja ustavljeni, že prejete in nerešene ovadbe pa bo treba zavreči. Opozorila je, da bo prišlo do velike dekriminalizacije in do nezmožnosti sankcioniranja povratnikov, kar je po njenem mnenju v nasprotju z namenom zakona. Sprašuje se tudi, kako bo v teh primerih ravnala policija, saj dejanja ob storitvi niso bila opredeljena kot prekrški.