Pred dnevi je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac za medije dejal, da je bilo doslej izdanih "več deset" odločb. Po časovnici, ki so jo postavili, bi s 1. decembrom – to je čez natanko 48 dni –, morali biti vsi uporabniki domov za ostarele prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe. Informacijski sistem pa še vedno ne deluje.

Minister sicer ves čas zagotavlja, da bo nov sistem dolgotrajne oskrbe za starostnike v domovih za starejše boljši, saj da bodo oskrbnine nižje, iz svojega žepa pa da bodo plačevali le še nastanitev in prehrano. Iz sklada za dolgotrajno oskrbo pa bodo črpana sredstva za plačilo oskrbe. V vednost – do sedaj so oskrbovanci plačevali tudi del oskrbe.

A kako zadeva teče v praksi? Dnevi tečejo, državljanke in državljani nov davek plačujemo od 1. julija, izdajanje odločb poteka počasi, informacijski sistem pa še ni vzpostavljen. To pomeni, da centri za socialno delo odločbe izdajajo ročno. Poglejmo podrobno, kaj o tem pravijo na Centru za socialno delo (CSD) Južna Primorska.

Do konca septembra je bilo na CSD Južna Primorska vloženih 273 vlog za uveljavljanje pravic dolgotrajne oskrbe. Vlogo za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana je na CSD Južna Primorska do konca meseca septembra podalo 195 oseb. Za uveljavljanje pravice e-oskrbe je podalo vlogo 50 oseb.

Ena dodatna zaposlitev 

V lanskem letu so zaposlili eno strokovno delavko za področje dolgotrajne oskrbe. "Od uveljavitve vstopne točke, ki se je zgodila na dan 1. 1. 2025, je CSD Južna Primorska zaposlil dodaten kader, kar pomeni, da nas je na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo trenutno šest svetovalk in svetovalcev za dolgotrajno oskrbo ter ena upravno administrativna delavka. Vsi svetovalci za dolgotrajno oskrbo smo tudi že izpolnili vse pogoje za ocenjevanje na terenu, torej smo pridobili potrdilo Ministrstva za solidarno prihodnost, da smo z opravljenimi usposabljanji postali ocenjevalci upravičenosti do dolgotrajne oskrbe," so nam pojasnili.

Naloge vstopne točke za dolgotrajno oskrbo so informiranje in svetovanje glede pravic do dolgotrajne oskrbe vlagateljem, upravičencem, njihovim svojcem in drugim; vzpostavljanje prvega stika z zavarovanimi osebami in njihovimi svojci in vzpostavljanje ter razvijanje delovnega odnosa z uporabniki in njihovimi svojci; vodenje in odločanje v postopku ugotavljanja upravičenosti do pravic do dolgotrajne oskrbe; priprava načrta priporočenih storitev; zagotavljanje podpore upravičencem pri odločanju o tipu storitve, ki si jo želi, in usmerjanje v storitve dolgotrajne oskrbe ter sodelovanje s koordinatorjem dolgotrajne oskrbe, z izvajalci storitev in drugimi akterji.

Nabor nalog, ki jih morajo opravljati

"Poleg omenjenih nalog, pa je do leta 2027 naloga vstopne točke tudi spremljanje izvajanja pravice oskrbovalca družinskega člana, kar vključuje opravljanje obiskov na domu upravičencev, spremljanje oddaje mesečnih poročil oskrbovalcev ter vse ostale aktivnosti, povezane z izvajanjem storitev oziroma nalog oskrbovalca družinskega člana. V kolikor upravičenec do oskrbovalca družinskega člana sklene osebni načrt pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe na domu, ker želi koristiti dodatno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, spremljanje izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana prevzame koordinator, zaposlen pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe na domu," pojasnjujejo na CSD Južna Primorska.

Kako poteka postopek do izdaje odločbe?

Zanimalo nas je tudi, kako njihovo delo oziroma postopek do izdaje odločbe, sploh v luči nedelovanja informacijskega sistema, poteka v praksi.

"Trenutno zbiramo uradne podatke, ki jih potrebujemo za izdajo odločb na način, da pošiljamo zaprosila na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za preverjanje zavarovalne podlage vlagateljev. Prav tako pošiljamo zaprosila na Ministrstvo za notranje zadeve, da pridobimo podatke o vlagateljevem stalnem prebivališču, EMŠO in druge potrebne informacije ter zaprosilo na Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, da pridobimo podatek o tem, ali vlagatelj prejema pravicam iz dolgotrajne oskrbe primerljive storitve," pojasnjujejo. 

Podatke vnašajo ročno

Sama vloga za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe je vnesena v informacijskem sistemu Krpan. "Za izdajo odločbe pa trenutno še nimamo informacijskega sistema, zato trenutno priprava vsega potrebnega za izdajo odločbe poteka preko ročnega vnašanja podatkov v že vnaprej pripravljene osnutke odločb, ki nam jih je pripravilo Ministrstvo za solidarno prihodnost," navajajo.

Ob tem pa dodajajo: "Želimo si, da bi bil informacijski sistem za vse ostale storitve iz dolgotrajne oskrbe čimprej vzpostavljen, saj bi to omogočilo hitrejše reševanje vlog in zagotovilo, da bodo upravičenci prejeli pomoč, ki jo potrebujejo."

Ne vedo, kdaj bo informacijski sistem deloval

Na vprašanja, koliko več časa oziroma koliko več oseb potrebujejo za opravljanje teh nalog so zapisali, da so "z ozirom na dosedanji obseg dela prepričani, da potrebujemo dodaten kader, vendar bomo lahko natančno ocenili šele, ko bomo pričeli z izvajanjem vseh nalog, ki so nam delegirane".

Še danes pa nimajo informacije o tem, kdaj bo informacijski sistem začel delovati.

Na naše vprašanje, ali jih je število prejetih vlog za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe presenetilo, odgovarjajo, da ne. Zanimalo nas je tudi, kakšno obliko pomoči na domu vlagatelji vlog povečini potrebujejo. Na CSD Južna Primorska pojasnjujejo: "Potrebe, ki jih navajajo vlagatelji, so različne, nekateri potrebujejo pomoč zgolj pri čiščenju in nabavi živil, drugi pa pomoč pri tudi ostalih osnovnih dnevnih opravilih, kot je pomoč pri oblačenju, slačenju, umivanju, prehranjevanju, pomoč pri hoji in podobno."

"Radi bi poudarili, da so pravice iz dolgotrajne oskrbe namenjene osebam, ki zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebujejo pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravilih v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno," so zaključili.