Težave ob ankaranskem obrobnem kanalu so se zaostrile konec septembra, ko so se uresničile bojazni, da bo ob poglobitvi kanala na kmetijska zemljišča začela pritekati slana voda. Ob vdoru morske vode na polja je tamkajšnja zveza kmetov na številne naslove poslala protestno pismo, s katerim je zahtevala takojšnjo sanacijo nastale škode. Kot so napovedali kmetje, bodo, kolikor Luka Koper ne bo zgradila dodatnih brežin in zapornic, zaprli vse dovoze v pristanišče.

K zaustavitvi gradbenih del ter postavitvi začasne zaščite pred vdorom morske vode v kanal in na kmetijsko zemljo na tem območju so že sredi julija pozvali ankaranski občinski svetniki. Takrat so v razpravi poudarili, da gradbena dela za poglobitev kanala, za katera je investitor Luka Koper, in opravljeni posegi povzročajo poslabšanje poplavne varnosti na območju, rušijo vodni režim obstoječega kanala in posledično onemogočajo namakanje kmetijskih površin, ob tem pa omogočajo vdor slane morske vode neposredno do kmetijskih površin na območju Ankaranske bonifike.

Kljub sestanku vseh deležnikov in dogovoru, da se bo pretočnost kanala s sladko vodo ohranila, obenem pa se bodo začeli postopki za izgradnjo novega namakalnega sistema, se stanje na terenu ni spremenilo. Zato je ankaranski župan Gregor Strmčnik konec julija na Luko Koper naslovil novo zahtevo za takojšnjo zaustavitev gradbenih del na projektu ureditve obrobnega kanala na Ankaranski bonifiki ter postavitev zaščite pred vdorom morske vode na kmetijska zemljišča.

Kot je tedaj navedel, se stanje na terenu "ni v ničemer spremenilo oziroma se je celo poslabšalo", Luka pa da je kot investitor "vse pozive prizadetih povsem ignorirala". 

Luke Koper:  Navedbe župana "netočne, zavajajoče, škodljive" 

Na Strmčnikove trditve se je takoj odzvala Luka Koper in jih označila kot "netočne, zavajajoče in celo škodljive za družbo Luka Koper". Med drugim so zanikali, da naj bi izvedena gradbena dela in doslej opravljeni posegi povzročali poslabšanje poplavne varnosti na območju, rušili vodni režim obstoječega kanala in posledično onemogočali namakanje kmetijskih površin, ob tem pa omogočali vdor slane morske vode neposredno do kmetijskih površin na območju Ankaranske bonifike.

"Prav tako ne drži navedba, da se s projektom poslabšuje poplavna varnost območja, saj je ravno to ključni cilj celotne ureditve kanala, ki ima že danes vlogo razbremenilnika za preprečitev poplavljanja površin tega območja," so v svojem julijskem odzivu zapisali v Luki Koper.

Bojazen kmetov se uresniči: Vdor morske voda in ogroženost rodovitne zemlje

Vendar pa so se konec septembra uresničile napovedi kmetov in ankaranske občine – zaradi poglabljanja kanala je dejansko prišlo do vdora morske vode čez brežine, kar je ogrozilo 105 hektarjev rodovitne zemlje.

Na Luko Koper smo zato naslovili več vprašanj spričo dejstva, da so pred vdorom slane vode na kmetijske površine "v celoti" zanikali opozorila, da izvedena dela omogočajo vdor slane morske vode neposredno do kmetijskih površin. Zanimalo nas je, kako pojasnjujejo dejstvo, da se je vdor morske vode dejansko zgodil ter ali trditve župana, da je Luka Koper vse pozive prizadetih ignorirala in se ni odzvala na njihove ponavljajoče se pozive za začasno zaustavitev del, še vedno označujejo za "netočne, zavajajoče in celo škodljive". Tudi glede opozoril, da posegi povzročajo poslabšanje poplavne varnosti na območju, nas je zanimalo, ali to še vedno zanikajo. Prav tako nas je zanimalo, ali bo Luka Koper prevzela odgovornost za škodo na kmetijskih površinah.

Luka Koper nastalo situacijo "iskreno obžaluje"

Luka Koper se je izognila neposrednemu odgovoru na ključna vprašanja, ki se nanašajo na pretekla dejanja, odgovornost in strokovne podlage za njihove predhodne izjave. Prav tako niso odgovorili, kdo je odgovoren za te napačne ocene in na kakšni strokovni osnovi so bile narejene. Prav tako – ne glede na sklicevanje na etične standarde – se niso opredelili do prevzema odgovornosti za škodo na kmetijskih površinah.

Kot je moč razbrati iz odgovora, ki smo ga prejeli, usmerja Luka Koper pozornost na kmetovalce, ki naj bi problematiko oskrbe z vodo izpostavili šele "v zreli fazi" izvajanja ureditve AOK, čeprav so priprave na projekt potekale že od leta 2016. Kot pojasnjujejo, je obseg zahtev kmetovalcev bistveno širši od dogovorjenih ukrepov – tako naj bi večji del njihovih predlogov sodil v domeno drugih pristojnih organov.

Glede konkretnih ukrepov za uresničevanje dogovora, sprejetega na sestanku, ki ga je kmetijsko ministrstvo sklicalo 9. julija 2025, navajajo vzpostavitev monitoringa zasoljevanja zemljišč – pripravo programa so zaupali Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ter postavitev začasne zapornice, za katero preverjajo možne tehnične rešitve, ki so skladne z gradbenim dovoljenjem in DPN. Kljub jasnemu vprašanju časovnega načrta za izvedbo obljubljenih ukrepov ne navajajo. 

Odgovor v celoti objavljamo.

"Uvodoma naj poudarimo, da iskreno obžalujemo nastalo situacijo, v kateri smo se znašli tudi sami. Pri tem najbolj obžalujemo, da so kmetovalci problematiko oskrbe z vodo izpostavili šele v zreli fazi izvajanja ureditve AOK, čeprav so priprave na izvedbo projekta (sprejem DPN-ja, okoljevarstveno soglasje in druga mnenja) potekale vse od leta 2016. Kljub temu, da se projekt aktivno izvaja že od lanskega leta, smo se v Luki odzvali že na prvi poziv kmetovalcev in na lastno pobudo v iskanje najustreznejše rešitve vključili vse ključne nosilce urejanja prostora. Vzpostavili smo tudi reden dialog z ministrstvom za kmetijstvo in drugimi ključnimi deležniki, med njimi seveda tudi s predstavniki kmetovalcev, s katerimi smo se srečali pred dnevi. V kratkem se bomo znova sestali tudi s ključnimi nosilci urejanja prostora, saj bomo lahko dane zaveze uresničili le z usklajenim delovanjem na vseh ravneh.

Dodatno naj pojasnimo, da je obseg zahtev, ki jih postavljajo obdelovalci površin ob AOK, bistveno širši od dogovorjenih ukrepov. Večji del njihovih predlogov se nanaša na področja, ki so v izključni domeni drugih pristojnih organov in zahtevajo predhodno temeljito strokovno obravnavo, saj vplivajo na poplavno varnost širšega območja Sermina.

Luka Koper je zelo aktivno pristopila k uresničevanju točk iz dogovora, ki pa jih ni mogoče realizirati čez noč. Kljub temu smo naredili kar nekaj pomembnih korakov:

• Vzpostavitev monitoringa: Na podlagi izbornega postopka smo pripravo programa monitoringa zasoljevanja zemljišč zaupali Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga bomo prejeli te dni. Program bo podal smernice za spremljanje morebitnih sprememb v slanosti tal in bo ponudil oceno vrednosti izvedbe monitoringa. Od ocene je odvisna tudi časovnica izvedbe.

• Postavitev začasne zapornice do vzpostavitve namakalnega sistema s strani MKGP: Luka Koper je že v poletnih mesecih preverila morebitne tehnične rešitve za izvedbo zapornice, ki bi bile skladne tako z gradbenim dovoljenjem kot z DPN. Zdaj si prizadeva čim prej pridobiti potrditev ustreznosti s strani pristojnih organov.

Posegi, ki so predmet zahtev kmetovalcev, so tehnično zelo kompleksni in imajo lahko velik vpliv zlasti na poplavno varnost širšega območja. Zato je pomembno, da k izvedbi pristopimo preudarno, po proučitvi vseh okoliščin s strani vseh deležnikov, ne samo Luke Koper. Še enkrat naj poudarimo, da razumemo zaskrbljenost kmetovalcev in se zavezujemo, da bomo tudi v prihodnje aktivno sodelovali pri iskanju rešitev, ki bodo dolgoročno vzdržne in varne za vse. Naš cilj je, da skupaj z državnimi organi in vsemi ostalimi deležniki zagotovimo ukrepe, ki bodo hkrati varovali pridelavo, okolje in poplavno varnost širšega območja."