Preiskava je trajala od lanskega oktobra do letošnjega junija, v tem času pa so organi pregona opravili kar 16.131 nadzorov po vsej Evropi. "Preiskave so pokazale, da več organiziranih kriminalnih združenj obvladuje nelegalno trgovino. Državljani EU so jegulje pridobivali z ribolovom, medtem ko so azijski državljani upravljali s tihotapskimi potmi," so zapisali pri Europolu. Gre za mladice jegulj, ki jih na črno odlovijo v Evropi, nato pa naprej gojijo v azijskih ribogojnicah.

Trgovina z jeguljami ni samo okoljski problem, temveč tudi resen izziv za policijo, organe pregona in finančne sisteme. Kriminalne združbe pri tem uporabljajo ponarejene dokumente, zapletene tihotapske poti in dostopajo do finančnih trgov. To se povezuje z uporabo tehnologij z dvojno rabo in širjenjem dezinformacij, kar razkriva ranljivosti ne le v varovanju okolja, temveč tudi v varnostnem in finančnem sektorju. Za učinkovito reševanje problema so nujni celostni pristopi, ki vključujejo ukrepe proti pranju denarja (AML) in financiranju terorizma (CFT) ter zagotavljajo usklajen odziv držav, finančnih institucij in mednarodnih organizacij.

Mednarodno sodelovanje in vloga Interpola

Organi pregona po svetu – prek organizacij, kot so INTERPOL, EUROPOL in UNODC – imajo glavno vlogo pri odzivanju na nezakonito trgovino z jeguljami. Sodelovanje pri izmenjavi obveščevalnih podatkov in dobrih praks krepi njihove skupne zmogljivosti za razbijanje kriminalnih mrež. Operacija LAKE je pokazala, kako učinkovit je INTERPOL pri usklajevanju večnacionalnih akcij. Toda uspeh je mogoč le ob zadostnem financiranju, enotnih protokolih in stalnem prilagajanju strategij novim grožnjam.

Dolgotrajno sodelovanje pa otežujejo razlike v zakonodaji in mehanizmih pregona med državami. Regionalne organizacije, kot sta ASEANAPOL in AFRIPOL, dodajajo pomembno lokalno dimenzijo, vendar neskladja v pravnih opredelitvah pogosto povzročajo trenja. Zato je nujno usklajevanje zakonov z mednarodnimi standardi, da se oblikuje enotna fronta proti čezmejnemu kriminalu.

???? Major blow to billion-euro glass eel trafficking networks
???? 21 countries joined forces in #OperationLAKE
???? 22 tonnes of endangered eels seized
???? 26 arrests
???? Forged paperwork & global smuggling routes exposed

Read more in our press release ⤵️https://t.co/GxBdsFRjtB pic.twitter.com/5Q4ly2H9Rz

— Europol (@Europol) September 25, 2025

Finančna razsežnost

Trgovina z jeguljami je povezana z zapletenimi shemami pranja denarja. Skupina FATF (Financial Action Task Force) s svojimi smernicami in evalvacijami določa okvir za prepoznavanje teh tokov, regionalne organizacije, kot sta APG in GAFILAT, pa ta prizadevanja dopolnjujejo. Bistvenega pomena so vlaganja v programe usposabljanja na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma (AML/CFT), uporaba naprednih tehnologij za finančni nadzor ter strogi postopki KYC (spoznaj svojo stranko), ki omogočajo prepoznavanje sumljivih transakcij.

Poročila, kot je Basel AML Index, razkrivajo ranljivosti posameznih držav, kar zahteva dodatne ocene in okrepitev zmogljivosti tam, kjer obstaja večje tveganje za nezakonite finančne tokove.

Tehnologija, tveganja in pravna varovala

Za učinkovito obvladovanje zapletenih tihotapskih mrež je nujna uporaba sodobnih tehnologij. Pravni okviri, kot sta evropski Zakon o umetni inteligenci (EU AI Act) in ameriški okvir NIST AI RMF, omogočajo odgovorno uporabo umetne inteligence pri preiskavah. Te rešitve lahko izboljšajo analizo podatkov in povečajo učinkovitost organov pregona.

Ob tem pa je nujno, da se spoštujejo človekove pravice in zakonitost pri obdelavi podatkov. Zato je treba razvijati trdne pravne in etične okvire, ki omogočajo uporabo inovacij, hkrati pa zagotavljajo odgovornost in skladnost z mednarodnimi standardi človekovih pravic, piše na spletni strani The Global Centre For Risk and Innovation (GCRI).