Novinar Ezio Gavazzeni je po ogledu dokumentarnega filma Sarajevo safari začel raziskovati. Po dveh letih je vložil prijavo skupaj z vsemi dokazi, ki jih je zbral, prejšnji mesec pa je milansko tožilstvo začelo uradno preiskavo (na fotografiji levo). Na fotografiji desno je trenutek iz dokumentarca Sarajevo safari, ko mati z otrokom beži skozi mesto, medtem ko se slišijo streli. 

Milansko tožilstvo je uvedlo preiskavo zaradi suma, da so se italijanski državljani v času vojne v BiH pridruževali vojski bosanskih Srbov in v zameno za plačilo v visokih zneskih za zabavo streljali na civiliste v Sarajevu. Kot poročata Il Giorno in La Repubblica, tožilstvo vodi preiskavo suma storitve kaznivega dejanja naklepnega umora na posebej krut način in z nizkotnim motivom.

Cilj preiskave milanskega tožilstva je ugotoviti in identificirati osebe, ki so se udeleževale streljanja civilistov med letoma 1992 in 1996, ko je bilo ubitih več kot 11.000 ljudi. Po navedbah naj bi bili med osumljenci večinoma "privrženci skrajne desnice, ki se navdušujejo nad orožjem". Zbirno mesto naj bi imeli v Trstu, od tu naj bi nato odpotovali v Srbijo, kjer so se pridružili vojakom, ki so jih z avtobusi vozili v hribe okoli obleganega Sarajeva. Tu naj bi plačali pripadnikom bosanskosrbskih milic, da so lahko streljali na prebivalce obleganega mesta.

Italijanski obveščevalci naj bi bili seznanjeni z zadevo že takrat

Prijavo je februarja letos vložil na tožilstvo italijanski novinar in pisatelj Ezio Gavazzeni, skupaj z dvema odvetnikoma in nekdanjim sodnikom Guidom Salvinijem. Prijava obsega 17 strani, na katerih so opisana pričevanja in stiki z bosanskimi viri, ki so že leta 1993 poročali, da so v hribih okoli Sarajeva prisotni državljani Italije.

Prijavi je priložena komunikacija preko elektronske pošte z nekdanjim pripadnikom bosanske vojaške obveščevalne službe. Ta trdi, da je italijanske obveščevalce, ki so se takrat imenovali SISMI, danes se imenujejo AISE, obvestil o prisotnosti najmanj petih "ostrostrelcev", ki so državljani Italije. V prijavi piše, da so bili "med njimi Italijan iz Torina, eden iz Milana in eden iz Trsta".

Nekdanji bosanski obveščevalec naj bi italijanske kolege iz SISMI obvestil o dejavnostih teh tako imenovanih "lovcev na glave", ki so v Sarajevo prihajali preko svojih stikov v Beogradu. Krinka za potovanje naj bi bile lovske aktivnosti. Za njihova potovanja naj bi skrbele mreže, ki so bile povezane s srbskimi varnostnimi službami in z logistično podporo podjetij nekdanje Jugoslavije.

Preiskovalci bodo preverili verodostojnost dokumentov, ki so priloženi prijavi. Med drugim naj bi bil med dokumenti domnevni "cenik" za uboje. Cene naj bi se razlikovale glede na to, ali je bila žrtev odrasel civilist, vojaška oseba ali otrok. Med dokazi je tudi dokumentarni film Sarajevo safari.

Plačilo primerljivo z današnjo vrednostjo boljšega stanovanja v Milanu

Kot je za Il Piccolo povedal Gavazzeni, je bil njegovo izhodišče prav slovenski dokumentarec Sarajevo safari. Od tu je nadaljeval z raziskovalnim delom, ki je trajalo dve leti in pripeljalo do sprožitve kazenskega postopka. Prijavo je vložil februarja letos, oktobra pa se je začela uradna preiskava milanskega tožilstva. Gavazzeni je prepričan, da obstajajo konkretna dejstva in da "ne gre za mestno legendo o tako imenovanih človeških safarijih, kot trdijo nekateri srbskobosanski viri".

Znesek, ki so ga plačali za to, da so lahko streljali na ljudi, naj bi bil primerljiv z današnjo vrednostjo boljšega stanovanja v Milanu. "Če sem notar iz Milana ali podjetnik iz Benečije in želim iti streljat na civiliste v Sarajevo, težko sam sedem v avto in prečkam dve ali tri vojne cone," pravi Gavazzeni. Zato je moral obstajati organiziran sistem, "nekdo, ki jih je spremljal, vse je bilo dobro organizirano. Ključen je bil denar in povezave."

O Tržačanu "ne morem govoriti", Milančan "lastnik več klinik"

Po Gavazzenijevih besedah so si to privoščili "zelo premožni ljudje – notarji, odvetniki, računovodje, podjetniki, ki so v svojem okolju veljali za ugledne. Strastni lovci, tudi v tujini, in ljubitelji orožja. Nekateri med njimi, ki so se prej udeleževali lovskih safarijev v Afriki morda, so se odločili preiti s slonov na civiliste, iščoč adrenalin." Kot je še povedal za Il Piccolo Gavazzeni, naj bi bila med njimi moški iz Milana in moški iz Trsta. O Tržačanu "ne morem govoriti", moški iz Milana pa naj bi bil "lastnik več klinik". Po poročanju Primorskega dnevnika, naj bi bil eden od italijanskih državljanov, ki se je udeleževal 'safarija na ljudi' lastnik zasebne klinike iz Milana, specializirane za estetske posege.

Gavazzeni pravi, da obstajajo realne možnosti, da po 30 letih pride resnica na dan in doseže pravico, "saj imamo jasne sledi in okoliščine". Nekateri vpleteni naj bi bili že pokojni, nekateri pa "morda niso več tako vplivni kot nekoč".

Obleganje Sarajeva je bilo najdaljše obleganje v vojaški zgodovini 20. stoletja. Obleganje srbskobosanskih milic je trajalo skoraj tri leta in je terjalo več kot 11.000 smrtnih žrtev. General Ratko Mladić je bil zaradi genocida obsojen. Srbskobosansko vodstvo je dokumentarec označilo za izmišljotino. Sedanji srbski član tripartitnega predsedstva je govoril o očitnih "manipulacijah", srbski časniki pa so obtožbe opisali kot "protisrbske laži".