3. Mednarodni festival žganih pijač je v soboto, 13. decembra 2025, v koprsko Taverno privabil približno 1500 obiskovalcev. Na dogodku Društva ljubiteljev domače žganjekuhe so okušali bogastvo domačih in tujih destilatov, na predavanjih spoznavali posebnosti tropinovca in pomembnost kakovostnega sadja za žganjekuho ter nagradili najboljše pridelovalce. Obiskovalci festivala so lahko na enem mestu poskusili številna žganja, spoznali pridelovalce, vrhunske proizvajalce žganih pijač, ponudnike destilacijske opreme in enoloških sredstev. Snovalcem festivala je skupno uspelo zbrati kar 148 vzorcev žganj iz številnih držav.

Prvak 3. Mednarodnega festivala žganih pijač "Slovenija 2025" je Danilo Škero iz Bosne in Hercegovine. Absolutni zmagovalec je postal z žganjem iz kutine (40%), staranem v sodu (l. 2017); največ točk je dosegel v kategoriji sadna žganja. "To je že moja 63-a nagrada letos. Udeležujem se festivalov v celotni regiji, od Makedonije do Triglava, a najljubši je prav ta, v Sloveniji. Izkušnje sem nabiral že od malega, tudi ob nasvetih očeta o klasičnem kuhanju oziroma staranju žganja. V mojem sadovnjaku je 430 kutin in 400 češenj. Skrivnost odličnega žganja so ljubezen, znanje, izkušnje in odrekanje. Večino leta se žganjekuhi posvečam po 10 ali 12 ur na dan," je povedal Škero.

Danilo Škero

Na festivalu so v 13-ih različnih kategorijah podelili skupno 71 zlatih, 55 srebrnih in 20 bronastih priznanj. Letošnjo strokovno komisijo je sestavljalo več uglednih strokovnjakov: mednarodno priznani dr. Davorka Đukić Ratkovič, predsednica komisije in tehnologinja podjetja BMB Delta iz Gradiške (BiH), prof. dr. Nermina Spaho iz Oddelka za fermentacijo Fakultete za kmetijstvo in živilstvo Univerze v Sarajevu ter prof. dr. Rajko Vidrih z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Komisijo so dopolnili vrhunski slovenski mojstri žganjekuhe: Klemen Bizjak, Martin Kržič in David Šivec.

Đukić Ratkovič in prof. dr. Nermina Spaho sta kot najbolj prepričljivo in izstopajoče poudarili žganje iz grozdnih tropin ter žganje iz grozdja, pohvalili sta še žganje iz tepk, specifičnih za Slovenijo, z značilnim, privlačnim vonjem. "Letos je bilo žganj z več kot 45 % alkohola občutno manj kot lani. Proizvajalci so upoštevali priporočila sodnikov in s tem izboljšali celoten vtis. Festival je bil organiziran na visoki ravni, ocenjevanje je potekalo profesionalno in brezhibno, Slovenija pa znova izstopa tudi po izjemni gostoljubnosti!"

Letošnji vzorci so navdušili z raznolikostjo in kakovostjo. Posebej so izstopali likerji iz črnega ribeza, malin, višenj, tepk, kutin, brusnic, čilija, medu, trnulj, pa tudi izjemno aromatičen jurkin liker. Navdušile so tudi izvrstne žgane specialitete: destilati iz črnega ribeza, kutin, aronije, malin, smrekovih vršičkov, hrena, žganje iz pekoče paprike, slivovka in kutina, starani v sodu ter velika izbira rumov, viskijev in brendijev. Med posebnostmi na letošnjem festivalu je bila tudi posebej močna različica džina, "navy strength gin".

"Kultura pridelave žganih pijač v Sloveniji je v izrazitem vzponu, saj so številna žganja izstopala po izjemni usklajenosti okusov," je poudaril David Šivec. Po besedah Martina Kržiča so, ob tradicionalno visoko ocenjenih likerjih, tokrat izstopali tudi tropinovci, kar potrjuje, da lahko z ustreznim staranjem v hrastovih sodih dosežejo vrhunsko raven.

Vodja festivala Cvetko Dolenc je izpostavil visoke ocene grozdnih žganj, tropinovca in vinjakov. Velik napredek je zaznal pri kakovost žganj iz hrušk in jabolk. Z rezultati, izvedbo in obiskanostjo 3. Mednarodnega festivala žganih pijač je zadovoljen tudi predsednik Društva ljubiteljev domače žganjekuhe Klemen Bizjak. "Vsako žganje je zgodba zase; vsak destilater je poslal svoj najboljšo zgodbo in bo v večini za to tudi nagrajen. Še vedno pa pogrešam več staranih slovenskih žganj," je pouaril.

Slovenska žganjekuha – umetnost destilacije, ki živi v domačih kuhinjah, na dvoriščih in v družinskih tradicijah – je uradno vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Gre za starodavno znanje, ki se prenaša iz roda v rod in razkriva raznolikost slovenskih pokrajin. Po vsej Sloveniji se razvijajo edinstveni okusi: na Primorskem in Notranjskem brinjevec in tropinovec, v Brkinih znamenita brkinska slivovka, na Pohorju in Koroškem borovničevo žganje, v Halozah in Slovenskih goricah pa žganje iz slabšega grozdja in tropin. Tradicionalnim žganjem pogosto dodajo pelin, vinsko rutico, encijan ali druge aromatične začimbe.

Čeprav je tehnologija napredovala, ostajajo srce žganjekuhe bakreni kotli, nekoč ogrevani na drva, danes večinoma na plin. Proces se največkrat odvija jeseni in pozimi, ko se začne tudi temeljita priprava sadja.

"Žganjekuha je bila nekoč obrt in je potekala v žganjarnah, najpogosteje pa je šlo – in še vedno gre – za domačo dejavnost, prežeto s tradicijo in skupnostjo. Kuhanje žganja je družaben dogodek, pogosto povezan z moško družbo, ki hrani lokalno identiteto in dediščino. Žganje je imelo pomembno vlogo tudi v vsakdanjem življenju: uporabljali so ga za zdravljenje in oskrbo ran, kot pomoč pri kmečkih delih ali kot pozornost ob posebnih priložnostih. Danes ostaja priljubljeno darilo in znak gostoljubja", so ob tem še zapisali v Društvu ljubiteljev domače žganjekuhe.