Po zadnjih poplavah v dolini reke Dragonje je podjetje Gorki chili doživelo popoln udarec – pridelek čilija je uničen, rastline pa so dobesedno zakopane pod zemljo. Pridelava za letošnje leto je končana, plodovi, ki so čakali na zrelost, pa so popolnoma gnili. Lastniki že razmišljajo o selitvi podjetja in pridelavi na hrvaško stran, saj v Sloveniji po njihovem mnenju ni interesa za tovrstna podjetja.
IGNORANCA DRŽAVE UNIČUJE PRISTNE ZGODBE: Ves pridelek Gorki chilija uničen, podjetje pogleduje čez mejo (FOTO)
Piran
"Lani smo imeli podoben primer, a letos je katastrofa hujša – voda je odnesla približno pol metra rodovitne zemlje. Ko jo enkrat izgubiš, je ne moreš nadomestiti z novo. Govorim tudi o vseh ostalih kmetovalcih v okolici, ki se soočajo s podobnimi težavami," opozarja solastnik podjetja Gorki chili d.o.o. Matjaž Sakelšak. Podjetje je pred dvema letoma preselilo rastlinjak v piransko občino na kmetijo Pr`Tarana, kjer so začeli novo zgodbo, a neustrezno vzdrževana infrastruktura jih zdaj omejuje.
Glavni problem so zanemarjeni kanali ob reki Dragonji. "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter direkcija za vode, ki sta v dolini reke Dragonje pristojna za urejanje kanalov, si že leta podajata žogico odgovornosti. Kanali so povsem zaraščeni. Kmetje v dolini Dragonje plačujemo tudi takso za čiščenje za hidromeriolacijo, ki pa v fizični obliki v naravi ni bila nikoli izvedena," pojasnjuje. Še več, eden izmed odgovorov, ki so ga prejeli s strani koncesionarja za urejanje vodotokov podjetja VGP Drava d.o.o., je bi tudi ta, "da ne bi nič pomagalo, če bi očistili kanale".
Ob tem dodaja, da za nekatere kmete, ki imajo večja zemljišča, plačevanje takse predstavlja velik strošek, ne ukrepa pa nihče. "Sami ne smemo urejati kanalov, čeprav najbolje vidimo, kje je problem. Živimo tukaj, situacijo vidimo vsak dan, a ne moremo ničesar narediti. Od tistih, ki so pristojni, pa ne ukrepa nihče," opozarja.
Matjaž še izpostavlja razliko s Hrvaško: "Na hrvaški strani kanale reke Dragonje čistijo dvakrat letno, pri nas pa ostajajo popolnoma zanemarjeni. To je absurd in popolnoma nepotrebna izguba pridelka."
Na leto pridelajo skoraj tono čilija. "Če v Sloveniji ni volje in interesa za takšna podjetja, bomo prisiljeni iskati druge rešitve. S tem bo Slovenija izgubila še en pristen in kakovosten izdelek," še opozarja Matjaž.
V zvezi z omenjeno problematiko smo se obrnili tudi na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter Direkcijo RS za vode, ki sta pristojna za urejanje kanalov v dolini reke Dragonje. Njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.