Iz evropskega sklada za regionalni razvoj je prišlo 600.000 evrov.

V prvem delu projekta so se ukvarjali s posledicami, ki jih pri ljudeh pušča dolgotrajno ležanje v postelji. Po možganski kapi so ljudje prisiljeni v dolgotrajno mirovanje, ki oslabi mišice. V ta namen so našli 20 kandidatov, starih nekaj manj kot 70 let. To je starostno obdobje, ko se zgodi največ možganskih kapi. Deset kandidatov je preležalo v postelji deset dni brez predhodnih priprav, drugih deset se je na ležanje pripravljajo mesec dni.

Pod vodstvom kineziologov in fizioterapevtov so redno trenirali in uživali visoko beljakovinsko hrano z dodatkom levcina. To je aminokislina, ki upočasnjuje propad mišic. Med ležanjem so z uporabo očal za virtualno resničnost izvajali kognitivne vaje. Po desetih dneh so z magnetno resonanco preverili mišično maso. In izkazalo se je, da je bila pri kandidatih, ki so se na ležanje predčasno pripravili, škoda minimalna. Njihova mišična masa je ostala praktično enaka. Medtem je drugih deset kandidatov ležanje ošibilo, rehabilitacija je bila zato daljša.

V terapevtski sobi, ki jo je dobila tudi izolska bolnišnica, je na voljo interaktivna naprava z ekranom in ploščo, ki zaznava premike in korake. Oseba na njej opravlja različne vaje – vizualne, taktilne in zvočne povratne informacije pa spodbujajo njeno odzivnost in interakcijo. Tu je tudi videoigra, pri kateri človek uporablja elastičen obroč z vgrajenim senzorjem in trak, ki ga pritrdi na stegno. Tako izvaja različne vaje, s katerimi se premika po virtualnem prostoru in se bojuje proti 'digitalnim' sovražnikom.

V sobi je še terapevtska miza, ki se uporablja pri rehabilitaciji z nadzorovanimi električnimi impulzi, ter terapevtska kolesarska naprava. Vgrajeni senzorji nadzorujejo upor pedalov in druge parametre, naprava zazna tudi spazmičnost (nenadno napetost mišic) in samodejno ustavi oziroma prilagodi vadbo, da ne pride do poškodb. Odziv pacientov na tak tip rehabilitacije je boljši, okrevanje pa hitrejše, poroča Primorski dnevnik.